Dimnik – motor vsake ogrevalne naprave

17.05.2019 /

Brez dimnika delovanje ogrevalnih naprav ni mogoče. Obstajajo sicer redke izjeme kot so npr. kamini na bioetanol, ki pa jih ne uvrščamo med ogrevalne naprave. V tem članku se bomo osredotočili na veliko večino ogrevalnih naprav, ki dimnik nujno potrebujejo. Seveda pa za izdelavo dimnika obstajajo zahteve in predpisi.

Pomembno je, da je dimnik pravilno izdelan ter primeren za napravo, ki je priklopljena nanj. Naknadno je pomembno tudi redno in strokovno vzdrževanje o čemer smo pisali že v članku DIMNIKAR NA OBISKU.

Sedaj pa naprej k izvedbi dimnika. Pri izbiri, postavitvi in gradnji dimnika se vedno pojavljajo pomembna vprašanja na katera vsak investitor potrebuje strokovne in pravilne odgovore.

Najpomembnejše vprašanje je kam dimnik postaviti. Lokacija dimnika mora biti določena že v projektni fazi, saj definira potek dimniške vertikale, razporeditev prostorov ter sten in seveda lokacijo ogrevalne naprave, ki se mora nahajati v neposredni bližini. Ko imamo izbrano lokacijo pa pride na vrsto izbira vrste dimnika, tip in lokacija priklopa za ogrevalno napravo, lokacija in število dimniških vratic, itd…

Priklopni kos za ogrevalno napravo je običajno 45° ali 90°. Kot priklopa, smer in višino od tal določi pečar glede na izbiro ogrevalne naprave. V primeru, da ob gradnji dimnika ogrevalna naprava še ni izbrana se s pečarjem posvetuje o najbolj univerzalni izvedbi priklopa. Dimnik mora imeti vsaj ena (spodnja) dimniška vrata za čiščenje dimnika. Pri višjih izvedbah dimnikom pa potrebujemo tudi dodatna zgornja vratca.

Pri umeščanju dimnika v objekt, pa moramo biti pozorni na še eno zelo pomembno stvar. To je požarna varnost. Potrebno je zagotoviti ustrezne odmike od gradbenih konstrukcij ter požarno varno izvesti preboje skozi nosilne plošče in ostrešje. Odmiki od gorljivih gradbenih konstrukcij (npr. les) mora biti večji, zato je potrebno v lesenih ali montažnih objektih potrebno gradnji dimnika posvetiti posebno pozornost.

Sedaj, ko smo pokrili področje gradnje, lahko nadaljujemo na različne tipe dimnikov.

Poznamo tri tipe dimnikov:

  • Klasični dimniki iz opeke

  • Šamotni sistemski dimniki

  • Montažni inox dimniki

S klasičnimi dimniki, ki so grajeni iz opeke, se srečamo v večini starejših objektov in so še vedno v uporabi. Tovrstni dimniki so še vedno kvalitetni in opravljajo svojo funkcijo in nanj se lahko priklopi tudi moderne ogrevalne naprave. Seveda pa je pred priklopom nove naprave svetujemo temeljit pregled dimnika, da se odkrijejo morebitne nepravilnosti. V primeru, da je dimnik dotrajan ali poškodovan ga je potrebno sanirati. Strokovni pregled naprave opravi dimnikar.

Pri novogradnjah se največkrat uporabljajo inox ali šamotni dimniki. Inox dimniki pri montaži ponujajo nekaj več »svobode«, saj jih lahko montiramo na konzole in ni potrebno da začnemo graditi na nosilni plošči. Lahko ga damo tudi na konzolo na fasadi in se tako izognemo prebojem AB plošč v objektu.

Poznamo troslojne (z izolacijo) in enoslojne inox dimnike. Troslojni inox dimniki se uporabljajo pri gradnji novih, samostojnih dimnikov. A opozoriti moramo, da če je dimnik montiran v notranjosti objekta, potem mora biti še dodatno obzidan z certificiranimi izolacijskimi ploščami. V primeru dimniškega požara bodo te plošče 90 minut zadrževale ogenj v t.i. požarnem dimniškem jašku.

Enoslojne inox dimnike pa se uporabi za sanacije obstoječih klasičnih dimnikov, ki potrebujejo sanacijo. V tem primeru se inox cev montira znotraj masivnega dimnika, obstoječ dimnik iz opeke pa služi kot požarni jašek. Ta dela običajno opravljajo strokovno usposobljena podjetja za sanacije dimnikov.

Kljub dejstvu, da so inox dimniki priročni za montažo pa v našem podjetju bolj priporočamo šamotne dimnike. Šamotni dimniki so masivni in robustni, saj so setavljeni iz šamotne dimniške cevi, izolacije ter betonskega bloka, ki služi kot požarni jašek. Šamotni dimniki so običajno tudi cenovno ugodnejši od inox dimnikov. Posebno pa se šamotni dimniki izkažejo v primeru dimniškega požara, saj je med požarom v cevi in zunanjostjo več materiala, ki ščiti objekt pred razširitvijo požara.

Pri vseh novih izvedbah dimnikov pa je potrebno poskrbeti tudi za obrobo na dimniku in obdelavo dimnika nad streho. Obrobo izvede klepar, obloga pa je lahko iz imitacije opeke (pri šamotnih dimnikih) ali pa se cel dimnik nad streho obleče v pločevino, kar tudi izvede klepar.

Torej, če gradite novo hišo ali pa si samo želite priklopiti novo ogrevalno napravo, potem zdaj veste, da morate dimniku posvetiti veliko pozornosti. Ne samo, da bo ob pravilni izvedbi dimnika naprava bolje delovala, temveč vam bo kvaliteten in pravilno grajen dimnik, v primeru požara, rešil življenje in dom.

Ocenite to stran